ki se je oprijemal njegovih oblačil. Nikoli ga ni vprašala. Nikoli ji ni razložil. Vendar jo je glodala radovednost.
Odhod, diskreten kot vstop
Minili sta dve leti. Dvojčici sta se naučili hoditi, govoriti, izgovarjati njeno ime s svojimi nerodnimi glasovi. Camila je postala nepogrešljiv del tega nenavadnega gospodinjstva.
Potem ji je Bruno povedal, da odhaja. Drugo mesto, nov začetek za njegove otroke. Zadnji dan, obkrožen s škatlami, jo je objel in tiho jokal. »Hvala za vse,« je zamrmral. Selitveni kombi je izginil za vogalom in ona je stala tam, negotova,