Pri devetnajstih je Camila mislila, da je našla preprosto službo varuške. Oče samohranilec, dva čudovita dvojčka, stanovanje v zgornjem nadstropju brez dvigala. Na prvi pogled nič posebnega. Toda vsako noč, ob polnoči, je ta tihi moški izginil, le da se je vrnil ob sončnem vzhodu, z rokami, prekritimi z moko, in nenavadno spokojnim nasmehom. Dve leti si ni upala vprašati. Dokler nekega dne nista na njena vrata potrkala dva policista.
Skrivnostni oče z nemogočimi urniki
Bruno je bil takšen moški, kot si ga opazil, ne da bi ga zares videl.