Sinu je obrnil hrbet: leta pozneje mu je ta mladenič rešil tisto, kar mu je bilo najdražje.

“Tega nisem storil zate. To počnem za vse. Ampak vesel sem, da si bil tam, da si to videl.”

Elena, ki je vse slišala, je stopila naprej in ga vzela v objem.

Danes skupaj večerjata v nedeljo. Lucía in Paula se potegujeta za sedež poleg starejšega brata Danija. Ni vse določeno – morda nikoli ne bo. Toda Ricardo se je naučil, da tisto, kar pokopljemo, ne izgine: včasih se preprosto vrne, da nas spomni, kdo bi lahko bili.

Preteklosti ni mogoče izbrisati, lahko jo spremenimo – če ji damo priložnost.