“Tega nisem storil zate. To počnem za vse. Ampak vesel sem, da si bil tam, da si to videl.”
Elena, ki je vse slišala, je stopila naprej in ga vzela v objem.
Danes skupaj večerjata v nedeljo. Lucía in Paula se potegujeta za sedež poleg starejšega brata Danija. Ni vse določeno – morda nikoli ne bo. Toda Ricardo se je naučil, da tisto, kar pokopljemo, ne izgine: včasih se preprosto vrne, da nas spomni, kdo bi lahko bili.
Preteklosti ni mogoče izbrisati, lahko jo spremenimo – če ji damo priložnost.