Visok mladenič s širokimi rameni, oblečen v jakno z odsevnimi črtami, z emblemom prostovoljnih gasilcev na prsih. In te oči – njegove lastne.
“Živjo, oče,” je preprosto rekel.
Ricarda je zgrabila panika. Sram, strah, da ga bo odkrila žena Elena, groza, da bo videl, kako se življenje, ki ga je tako skrbno gradil, sesuva. In storil je, kar je vedno znal: pobegnil. Pogledal je sinu v oči in rekel nekaj neodpustljivega. Da pripada preteklosti. Da ne spada sem.
Daniel ni kričal. Le nasmehnil se je z nežno žalostjo, takšno, ki potrjuje