znašla v preveliki in pretihi hiši.
Romain je brez oklevanja opustil šolo. Postal je vajenec pri lokalnem tesarju in vsako jutro vstajal pred zoro. Zvečer je še vedno, z rokami, polnimi trsk, pripravljal večerjo, preverjal zvezke in podpisoval spričevala z rokopisom, ki ga je posnemal njihov oče. Nikoli ni zamudil šolske prireditve. Sedeč v zadnjem delu sobe, z jakno, umazano z lakom za nohte, je ploskal glasneje kot vsi ostali.
Valérie pa se je počasi učila gledati nanj zviška.
Stavek, ki še vedno boli
Študirala je strojništvo v Parizu. Neprespane