Mislila je, da je izgubila vse: kar je našla za omaro svojega pastorka, jo je za vedno spremenilo.

bom lahko. Oprosti, ker te to sprašujem.«*

Solze so Rosi zameglile vid. Še naprej je listala po papirjih: račune iz klinike, uvožena zdravila, zasebna reševalna vozila. Vse je plačal Matías. Potihoma. Na kredit. Brez da bi kdo vedel.

Fotografija na spodnjem delu majice. Plaža, Matías pri osmih letih, njegova roka v Rosini. Na hrbtni strani otročji napis: *»Moja mama Rosa.«* In spodaj, kasneje dodano z drugo črnilo: *»Nikoli ji nisem povedal. Bal sem se, da bi jo izdal.«*

Ko ljubezen kriči, ker ne zna šepetati

Vse je nenadoma postalo jasno.