Kričala je nanjo, da ni njena prava mama … dokler ni našla škatle za čevlje.

rokah, je bruhnila v jok.

Resnica je prišla na dan med jokom: njen fant ji je večkrat rekel, da jo bo Rosa pustila brez vsega. Obljubil ji je, da bosta s “njegovim deležem” lahko skupaj začela projekt. Camila ni želela denarja. Preprosto se je bala, da bo po očetovi smrti ostala sama. In v tej paniki je ponavljala besede, ki ji niso bile značilne – najbolj boleče, kar se jih je lahko spomnila.

Rosa je pokleknila in jo objela. Camila je prvič na glas izgovorila besedo “mama”.

Pismo, na katerega so