Hčerko je zapustila ob rojstvu; leta pozneje se je vrnila, da bi za vedno spremenila njuno življenje.

nobenega javnega priznanja.

Preprosto je storila, kar se ji je zdelo prav, in se vrnila k svojemu življenju. To nesebično dejanje je bilo bolj uničujoče kot kateri koli prepir. Jezo je lažje preživeti kot čisto prijaznost.

Kaj nas ta zgodba nežno uči

Danes se pogovarjata. Previdno, iskreno. Ne da bi izbrisala preteklost, ampak gradila nekaj novega. Drugi otroci so odkrili obstoj starejše sestre. In njihova mama je, pozno, a končno, razumela, da pravi pogum ni v tem, da pri šestnajstih bežiš pred svojimi strahovi – ampak da se pri petdesetih soočiš