sem jaz?”
Na prvi pogled možgani takoj preidejo v način “upora”. Pomislimo na nekaj trdnega, neuničljivega. Kovina? Guma? Ultralahko pero, ki lebdi v zraku? Vse se zdi mogoče, dokler je edino merilo padec.
Toda drugi stavek spremeni vse. * “Umrem v vodi.”* Ta beseda – umreti – korenito spremeni situacijo. Ne govorimo več o predmetu, ki se zlomi ali deformira. Govorimo o nečem, kar lahko zbledi, izgine, preneha obstajati. In to je zlati namig.
Zakaj vaši možgani delujejo v napačno smer
To je genialnost klasičnih ugank: izkoriščajo naše avtomatske odzive. Ko slišimo “preživeti